V kemiji naletimo na celo vrsto snovi, ki jih označujemo z nadvse nenavadnimi imeni. Ker se ti materiali včasih izkažejo za zelo uporabne in se začnejo uporabljati v industriji ter pri izdelavi končnih izdelkov, se jih pogosto oprimejo tudi druga imena, običajno blagovne znamke podjetij, ki so začela materiale tržiti. En izmed primerov je politetrafluoretilen, ki je verjetno večini popolna neznanka, tudi pod kratico PTFE. Bolj znan pa je izraz teflon PTFE, pri čemer je teflon oznaka blagovne znamke, pod katerim se je začel material tržiti. Teflon PTFE ni edini primer materiala, ki ga pod izvornim imenom ne bi prepoznali. Če navedemo le naziv kemične snovi, je materiale težko ločiti – še en primer je polioksimetilen, ki prav tako ne pove veliko. V tem primeru tudi nekateri alternativni nazivi ne pomagajo – polioksimetilen včasih poimenujemo POM, kar morda pomaga tistim, ki se ukvarjajo s predelavo plastičnih izdelkov, še ena oznaka za ta material pa je paraformaldehid.

Zanimivo je, da se pogosto izkaže, da so materiali z nenavadnimi imeni pravzaprav zelo uporabni in imamo z njimi opravka praktično vsakodnevno. Polioksimetilen se na primer uporablja kot sredstvo za dezinfekcijo in zatiranje škodljivcev, medtem ko ima teflon PTFE seveda zelo široko področje uporabe, od kuhinjskih izdelkov do medicinskih pripomočkov. Nekateri materiali, ki se pogosto uporabljajo, so se uspeli nekoliko uveljaviti tudi z nenavadnimi imeni – na primer polivinilklorid, sicer bolj poznan pod kratico PVC. Predvsem različne vrste plastik so pod takšnimi imeni dovolj dobro znane, gotovo pa jih morajo poznati industrijski uporabniki.