48-letni John Kasadie ima za seboj 20 let zakona in je oče dveh otrok. Zdaj je že dobro leto sam in samota ga ubija, prizna. “Čeprav sem si mislil, da ne bo lahko, tega vseeno nisem pričakoval.” Iskanje nove partnerke se danes ne more primerjati s tistim iz najstniških let, razlaga. Razlika je ogromna.

“Točno vem, kaj hočem in kakšno osebo si ob sebi želim. Zato sem postal zelo zahteven, kriterije sem postavil visoko in takoj opazim vsako napako – v vedenju, izražanju, videzu, vrednotah, delovnih navadah … In čeprav je v mojih letih samskih spet več, kot jih je morda med 30. in 40. letom, po resnici povedano, izbire skorajda nimam,” pove. Med vrednotami, ki jih išče, izpostavi zaupanje, iskrenost, navezanost, medsebojno ljubezen, “ker vsega tega v zakonu več kot 16 let nisem imel”.

A je vztrajal, ker je želel, da otroka zaključita osnovno šolo, da bosta ločitev lažje prenesla, pa tudi zato, da je lahko vsak dan aktivno sodeloval pri oblikovanju njunih osebnosti. Povsem drugače pa se življenje vrti Jacku, ki je pri 39 letih samski že devet let. “Med 30. in 35. letom je bilo res hudo obdobje. Ko si večina prijateljev in vrstnikov oblikuje družino in se ti zdi, da nikoli več ne boš imel priložnosti najti pravega partnerja. Zdaj, proti 40. letu, pa se je veliko parov že razšlo in toliko ‘prometa’ ne pomnim.”

Sprva se je zato z dejstvom, da je sam, pač sprijaznil, potem se je svobode in prostega časa navadil in začel celo uživati, pravi. Po pričevanjih bi se največ samskih še najtežje odreklo svoji avtonomnosti. Ljubljana in Maribor nista New York Štiridesetletna Christine je samska pet let. Zveza je razpadla po desetih letih, in ker se priložnosti za spoznavanje novih ljudi z leti manjšajo, ji je občutno lažje, da ima dva otroka, pravi.