Večina ljudi večkrat v življenju občuti anksioznost. Ta se lahko sproži v situacijah, ki so stresne in niso pod našim nadzorom. Tako je velikokrat zamenjava službe, finančne težave, izguba ljubljene osebe in podobno lahko povod za izkušanje anksioznih simptomov. Ni pa seveda nujno, da zaradi tega trpimo za omenjeno psihološko motnjo. Stanje postane resno, ko čustev ne moremo več nadzirati. To je tudi razlog, da vsakdanje situacije lahko povzročijo veliko močnejši čustven odziv, kot bi bilo primerno.

Anksioznost povzroča prekomerno skrb

Popolnoma naravno je, da se vsak izmed nas od časa do časa sreča s prekomerno zaskrbljenostjo. To je normalen psihološki odziv na stresne dogodke. Skrb, ki pa je povezana s simptomi anskioznosti, pa je moteča do te mere, da nam onemogoča normalno življenje.

Stresno anksioznost se lahko prepozna po prekomerni skrbi, ki jo izkušamo večino dni v tednu. Poleg tega mora tako stanje trajati več mesecev in nam onemogočati, da uspešno dokončamo vsakdanje naloge in dolžnosti. Anksioznosti so najbolj izpostavljeni mlajši ljudje, ki živijo sami. Lahko pa jo tudi povzroči stresno okolje ter nepričakovane spremembe v življenju posameznika.

Občutek razdraženosti

Dejstvo je, da anksioznost spremeni delovanje našega telesa na mnogo načinov. Ena izmed stvari, ki se zgodi, je da postane simpatičen živčni sistem veliko bolj aktiven. Simpatičen živčni sistem je zadolžen za avtomatske odziva človeškega telesa na nevarne in stresne situacije. Tako lahko poveča srčni utrip, sprosti različne hormone v krvni obtok ali pošlje dodatno kri v mišice.

Simptomi anksioznosti se lahko v tem primeru pokažejo, kot:

• Hitrejši utrip srca
• Prekomerno potenje
• Suha usta
• Tresenje

Te simptomi se pojavijo zato, ker naši možgani mislijo, da smo v nevarnosti. Če smo dalj časa v takem stanju, postanemo zelo razdraženi.

Prepoznate občutek nemirnosti?

Zelo pogosto se pri anksioznosti zgodi, da smo nemirni in nespočiti. Možno je tudi, da je prisoten močan občutek potrebe po premikanju. To je tako pogost simptom anksioznosti, da ga izkuša skoraj 80% vseh trpečih ljudi. Tako se velikokrat osebni zdravniki zanašajo na prepoznavanje stanja nemiru in razdraženosti, da postavijo primerno diagnozo svojim pacientom.

Ujame vas prekomerna utrujenost

Hitra utrujenost je lahko tudi simptom anksioznosti. Možno pa je tudi, da je trpeča oseba hiperaktivna. Velikokrat se tudi zgodi, da utrujenost postane kronična in nam močno oteži življenje, saj preprosto nimamo dovolj energije za mnoge dejavnosti. Strokovnjaki pripisujejo kronično utrujenost hormonskemu neravnovesju, kot tudi napetost v mišicah in nespečnost.

Imate težave s koncentracijo

Bolj, kot smo pod stresom, težje se skoncentriramo na neko nalogo. Anksioznost povzroča težave s koncentracijo, kar je lahko zelo težavno za odrasle in otroke. Zaradi tega tudi trpi uspeh v šoli, službi in osebnih odnosih. Raziskave pa so pokazale, da anksioznost preprečuje pravilno delovanje delovnega spomina v možganih, kar otežuje učenje in sposobnost kritičnega razmišljanja.

V vsakem primer je psihoterapija najboljši način, da pričnemo z zdravljenjem anksioznih motenj. Na spletni strani www.mojpsihoterapevt.si bomo našli odlične psihoterapevte, ki nam lahko pomagajo z različnimi mentalnimi boleznimi, kot sta depresija in anksioznost.